Priprava vrta na zimsko spanje

Vrtičkarjem njihov vrt nudi obilo veselja ob pridelovanju lastne, poceni, zdrave in nadvse okusne zelenjave. Ob tem pa poskrbi še za fizično aktivnost na svežem zraku. Neprecenljivo!

Ampak vrt je potrebno pred zimo ustrezno pripraviti na zimsko spanje. Rodovitna prst potrebuje oddih, lahko pa jo pred zimo tudi testiramo in dodamo potrebne manjkajoče snovi. Prst se na koncu prekrije s kompostom in prepusti zasluženemu počitku.

Lotimo se čiščenja vrta pred zimo

Najprej presadimo manj odporne rastline v toplo gredo ali v lončkih kar v hišo. Z vrta pograbimo odpadlo listje za kompost in odstranimo obolele dele rastlin. Ti niso primerni za na kompost.

Prekopati vrt ali ne? Tu so mnenja deljena, a še vedno velja, da je dobro nekoliko zrahljati zemljo (vrhnjo plast), predvsem v primeru, ko je na našem vrtu bolj zbita, ilovnata prst. Za ta korak se je najbolje odločiti nekje v začetku ali do sredine oktobra.

Tako rahlo prekopano zemljo na koncu pognojimo s hlevskim gnojem, ki zemlji nudi potrebna hranila. Pozor, gnojila je potrebno vdelati v vrhnjo plast prsti. Če gnojilo pustimo na vrhu, se zgodi, da dušik izhlapi v zrak, hranila pa celo izpere kakšno deževje.

Uporabimo zastirko

Ko je vrt očiščen, je pripravljen na zastirko. Ta pripomore k temu, da je naš vrt bolj zaščiten, zastira plevel in pomaga ohranjati rodovitnost vrta. Poznamo več vrst zastirk. Zastirka iz slame, suhega listja, lesnih sekancev, sveže trave, komposta in celo drevesnih vejic. Poznamo tudi umetne zastirke v obliki folij in drugih umetnih materialov.

Vrt pozimi
Zastirka pripomore k ohranjanju rodovitnosti vrta, ga zaščiti in zastira plevel.

Izbira zastirke, ki jo bomo uporabili, je odvisna od našega vrta. Slamo in suho listje uporabljamo denimo za vrt, ki ga presajamo. V primeru, da bomo sejali, zastirka te vrste ni primerna, saj je pretežka in onemogoča klitje.

Ena najbolj uporabljanih zastirk je vsekakor tista iz komposta. Je odlična zastirka, ki nam omogoča, da sadimo kar vanjo, saj rastlinam zagotavlja kvalitetna hranila in celo odganja različne škodljivce.

Slabosti zastirke

Tako kot vse reči na tem svetu pa imajo tudi zastirke svoje dobre in slabe lastnosti. Pa poglejmo še nekaj tistih slabših. Mokre zastirke in tiste v bolj vlažnih okoljih lahko povzročijo gnitje rastlin, so pa tudi neke vrste »svetilnik« za privabljanje polžev.

Pri zastirki iz sena je potrebno biti previden, da na vrt nanašamo seno, ki je bilo pokošeno pred cvetenjem trav. V nasprotnem primeru lahko na naš vrt nanesemo kopico plevela. Previdno tudi z zastirko iz sveže pokošene trave. Če je plast predebela, lahko prične precej hitro gniti, to pa vsekakor ni dobra novica za naš vrt.

Dobro je vedeti: položeno zastirko večkrat odgrnemo in pokukamo pod njo. Preverimo, ali je spodnja plast zastirke zdrava in nima vonja po plesni ali gnilobi.

Pa obilico veselja ob pripravi vrta na naslednjo sezono!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja