Pravilno shranjevanje krompirja

Krompir je trpežno živilo, vendar nepravilna hramba hitro vpliva na njegovo kakovost, okus in uporabnost. Toplota spodbuja kaljenje, svetloba zelenenje, odvečna vlaga pa pospešuje kvarjenje. Če želimo zalogo ohraniti čim dlje, moramo zato izbrati primeren prostor ter krompir zaščititi pred razmerami, v katerih se hitreje spreminja.

Pri domačem shranjevanju ne potrebujemo posebne opreme, saj veliko naredimo že s primerno temperaturo, temo in kroženjem zraka. Pomembno je tudi, v kakšni embalaži krompir hranimo ter kaj postavimo v njegovo bližino.

1. Izberimo hladen temen prostor

Krompir najbolje ohranja kakovost v hladnem, temnem in dobro prezračenem prostoru, kjer temperatura ne niha močno. Klet, shramba ali hladnejša omara so primerne možnosti, če niso izpostavljene neposredni svetlobi in pretirani toploti. Pri višjih temperaturah gomolji hitreje izgubljajo čvrstost ter začnejo kaliti, zato prostor ob pečici, radiatorju ali drugem viru toplote ni dobra izbira.

Tema je pomembna zato, ker izpostavljenost svetlobi spodbuja zelenenje krompirja. Zelena barva sama po sebi ni strup, je pa opozorilo na spremembe v gomolju. Če je krompir močno zelen, grenak ali izrazito nakaljen, ga raje zavržemo, saj odstranjevanje zgolj vidnega zelenega dela pri izrazitih spremembah ni najbolj varna rešitev.

2. Poskrbimo za kroženje zraka

Krompir med skladiščenjem potrebuje zračenje, zato ga ne zapiramo v neprepustne plastične vrečke. Primernejša je papirnata vreča z odprtinami, kartonska škatla, košara ali druga posoda, skozi katero zrak normalno kroži. Če se okoli gomoljev zadržuje preveč vlage, se povečajo možnosti za mehčanje, plesen in gnitje, kar skrajša uporabnost celotne zaloge.

Kroženje zraka med shranjevanjem krompirja
Pravilno zračenje zmanjšuje nabiranje vlage in podaljšuje obstojnost krompirja.

Pri večji količini krompirja ga ne natlačimo v zelo globoko posodo, kjer spodnji gomolji ostanejo brez dovolj zraka in so bolj obremenjeni s težo. Bolje je uporabiti širšo posodo ali zalogo razdeliti na več delov. Tako tudi lažje opazimo prve znake kvarjenja, ne da bi morali ob vsakem pregledu prestavljati več kilogramov krompirja.

3. Krompirja pred hrambo ne perimo

Zemlja na krompirju morda ni videti privlačno, vendar gomoljev pred daljšim shranjevanjem praviloma ne peremo. Voda na površini poveča vlažnost in s tem ustvari ugodnejše razmere za razvoj gnilobe. Če je krompir le nekoliko umazan, odvečno suho zemljo nežno odstranimo z roko ali mehko krtačko, temeljito pranje pa prihranimo za čas tik pred pripravo hrane.

Če smo krompir že oprali, ga pred shranjevanjem zelo dobro osušimo in porabimo prej kot povsem suh, neopran krompir. Posebej pozorni smo na poškodovane gomolje, saj se na mestih ureznin in udarcev kakovost hitreje slabša.

4. Hranimo ga stran od sadja

Krompirja ni najbolje hraniti tik ob sadju, ki med zorenjem sprošča več etilena. Med takšna živila sodijo na primer jabolka, banane, avokado in paradižnik, njihova bližina pa pospeši kaljenje krompirja. Če imamo v shrambi več vrst pridelkov, jih zato razporedimo tako, da krompir ni neposredno ob sadju z večjim sproščanjem tega plina.

Krompir in sadje v ločenih zabojih
Sadje lahko zaradi sproščanja etilena pospeši kaljenje shranjenega krompirja.

Tudi čebulo in česen je smiselno hraniti ločeno, predvsem zaradi različnih zahtev pri shranjevanju ter vpliva vonjav. Ni treba, da imamo za vsako živilo poseben prostor, dovolj je nekaj razdalje in dobra cirkulacija zraka. S premišljeno razporeditvijo zaloge zmanjšamo medsebojne vplive živil ter lažje ohranimo njihovo kakovost skozi daljše obdobje.

5. Zalogo redno pregledujmo

Tudi v dobrih razmerah se posamezen gomolj sčasoma zmehča, poškoduje ali začne gniti, zato zalogo občasno pregledamo. Krompir z mokrimi, plesnivimi ali gnilimi deli odstranimo takoj, ker se kvarjenje v tesnem stiku hitreje prenese na sosednje gomolje. Manjše kalčke pri sicer čvrstem krompirju pred uporabo odstranimo, pri močno nakaljenih in zmehčanih primerkih pa je krompir bolje zavreči.

Pozorni smo tudi na zeleno obarvanost in grenak okus, saj oba znaka opozarjata na povečano vsebnost glikoalkaloidov. Pri manjšem zelenem delu ga izdatno odrežemo skupaj z okolico, močno zelenega ali grenkega krompirja pa ne uživamo. Ko zalogo redno obračamo in pregledujemo, hitreje porabimo gomolje, ki kažejo prve znake staranja.

Comments are closed.